Alumniteka: Kakšen je vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, gozd in les?

Na tokratni Alumniteki se bodo poglobili v posledice podnebnih sprememb, ki jih občutimo na vseh koncih sveta. Večni led na tečajih se tali, gladina morja se dviga. Vse pogostejši so ekstremni vremenski dogodki, kot so izjemno velike količine padavin, intenzivni vročinski valovi in suše. Podnebne spremembe vplivajo na številne vidike našega življenja, tako na uspevanje gozdov in zagotavljanje vseh njihovih funkcij kot tudi na dolgoročno zagotavljanje za uporabo primernega lesa.

Učinkovito soočanje s spremembami v gozdarstvu zahteva različne ukrepe za zmanjšanje in prenos tveganj, ki jih prinašajo spremenjene razmere. Takšni ukrepi so raznoliki in segajo od izbora odpornih drevesnih vrst do finančnih mehanizmov za prenos tveganj za škode na zavarovalnice.

Spreminja se vrstna sestava lesa. Les, ki prirašča danes, ni več primerljiv z lesom izpred desetletij. Povprečna gostota lesa v slovenskih gozdovih je že upadla, z njo so povezane vse relevantne lastnosti lesa. Poleg tega spremenjeno podnebje vpliva na dinamiko razkroja lesa. Les na prostem danes propada hitreje, kot je pred desetletji. Ta sprememba je najbolj opazna v alpskih dolinah. Dinamika razkroja v Gornjesavski dolini se je spremenila tako, kot če bi Stockholm v štiridesetih letih prestavili v Ljubljano. Dodatno nevarnost predstavljajo novi škodljivci, v največji meri termiti.   

Tudi kmetijstvo je odvisno od vremenskih in podnebnih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, zlasti suše, poplav, neurij s točo, pa tudi pogostejših pozeb, pretoplih zim ter vročinskih valov. Težave povzročajo invazivne rastlinske in živalske vrste, tudi novi škodljivci in več generacij škodljivcev v eni rastni dobi. Ker bodo med vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo prevladovali negativni, je nujno, da se kmetijstvo čimprej začne prilagajati projekcijam podnebnih sprememb. Prilagoditve pa so povezane z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta ter predvsem s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi, razvojnimi in tehnološkimi raziskavami.

Podnebne spremembe povzročajo tudi posredne vplive na biotsko raznovrstnost, številne živali in rastline se s težavo prilagajajo. Neposredni vplivi vključujejo spremembe vedenja in življenjskih ciklov živalskih in rastlinskih vrst, številčnosti in razširjenosti vrst, sestave skupnosti, strukture habitatov in ekosistemskih procesov.

Na dogodku bodo sodelovali:

  • prof. dr. Andrej Ficko, ki bo pokrival področje gozdarstva;
  • doc. dr. Tjaša Pogačar, ki bo pokrivala področje kmetijstva;
  • prof. dr. Miha Humar, ki bo pokrival področje lesarstva;
  • doc. dr. Hubert Potočnik, ki bo pokrival področje ekologije.

Pogovor bo moderirala Renata Dacinger.

Pridružite se dogodku v četrtek, 25. januarja 2024, ob 17. uri na Biotehniški fakulteti UL (Oddelek za gozdarstvo).

Alumniteke so brezplačne, zbirajo pa prijave na tej povezavi.

 

 

Dogodki

Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Gostujoča predavanja dr. Iváneka z Ostravske univerze

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spletna predstavitev za tuje študente

Oddelek za zgodovino

Javno vodstvo po razstavi En krompir, tri države

Oddelek za arheologijo

Metalurški dan

Oddelek za filozofijo

Konferenca, posvečena Mahatmi Gandhiju