ALUO v Knjigarni FF: Urh Tacar, O fragmentu po fragmentih

Odprtje v sredo, 24. maja 2023, ob 11.00, v Knjigarni Filozofske fakultete, v sklopu sejma akademske knjige Liber.ac 2023: BREZ DLAKE NA JEZIKU. Vljudno vabljene_i, da se nam pridružite!

Urh Tacar je leta 2021 diplomiral na Oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), kjer nadaljuje tudi magistrski študij na smeri Konserviranje in restavriranje stenskih slik in kamna. Strokovno znanje in izkušnje s področja konservatorstva-restavratorstva pridobiva s sodelovanjem pri mnogih študijskih in obštudijskih projektih, na primer konserviranju-restavriranju: stenske slike Vaska Preglja na Gimnaziji Jožeta Plečnika, stenske slike Slavka Pengova na Naravoslovnotehniški fakulteti (UL NTF), kiparskih del Študentske forme vive v Rožni dolini, emonskih mozaikov (vse pod mentorstvom doc. dr. Blaža Šemeta, UL ALUO).

Svoje raziskovanje vzporedno dopolnjuje tudi s študentskim delom v Konservatorski službi Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v sklopu katerega je med drugim sodeloval pri pripravi rimskih sarkofagov na transport v nove prostore. Trenutno se ukvarja s konserviranjem-restavriranjem rimskega fragmenta stenske poslikave iz MGML, projektom, ki je hkrati tudi njegova magistrska naloga, izbral pa ga je tudi za predmet pričujoče razstave.

Gre za skoraj štirimetrski fragment, pri katerem je poleg njegove velikosti zanimivo tudi dejstvo, da o njem vemo izredno malo, saj je motiv poslikave še skrit, v muzeju pa tudi primanjkuje dokumentacije. Na razstavi bo avtor, predvsem s pomočjo fotografij in grafičnih predlog (3D-sken), poskušal predstaviti vse potrebno, potek in ozadje konservatorsko-restavratorskih postopkov, rešitve morebitnih problemov, povezovanja z drugimi strokami in akterji, potrpežljivost in trud, kar bo s časom, tako rekoč fragment za fragmentom, pripeljalo do želenih rezultatov, odkrivanja podrobnosti o obravnavanem predmetu/umetnini.

Namen razstave je poudariti, kako pomembna je dokumentacija konservatorsko-restavratorskih postopkov, ko se začnemo preizpraševati o smiselnosti dolgotrajnega reševanja tovrstnega gradiva, spremljajočih problemih in vrednosti samega artefakta, saj je slednji brez konteksta res lahko dojet le kot ogromna gmota ometa. Avtor zato razstavo vidi kot dobro priložnost za ozaveščanje strokovne (zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov …) in širše javnosti. Pa čeprav je to nekoliko paradoksalno, saj bo pomen projekta le z razstavljenim gradivom še vedno ostal težko dojemljiv, v fragmentih.

Razstava bo na ogled čez poletje, do 6. septembra 2023, v času odprtosti Knjigarne Filozofske fakultete.