Trbojsko jezero v miselnem svetu mladih

Oddelek za geografijo FF UL vas skupaj s Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi na otvoritev razstave Trbojsko jezero v miselnem svetu mladih (23. 10. 2026, Blagnetova hiša v Šenčurju). Razstava je del strokovnega posveta Trbojsko jezero, HE Mavčiče in reka Sava: 40 let po njegovem nastanku. 

Trbojsko jezero je akumulacijsko, približno 1 km² veliko jezero na reki Savi, ki je nastalo leta 1986 z izgradnjo HE Mavčiče. Na najširšem delu, med naselji Mavčiče, Jama in Praše na enem ter Žerjavka in Trboje na drugem bregu, ima pravi jezerski izgled, čeprav reka Sava ob robu še ohranja svoj rečni tok. S spremembo toka reke Save se je pred 40 leti veliko spremenilo za tukajšnje naravno okolje in ljudi. Voda za pregrado je potopila obsežen travnat svet pod Trbojami, ki so ga domačini imenovali Breg, do polovice pa tudi konglomeratne stene v spodnjem delu soteske Zarica, ene najlepših v tem delu Slovenije. Potopila je tudi številne tolmune, prodišča in druge krajinske elemente ob nekdaj hitro tekoči reki Savi. To je bil po izgradnji HE Medvode (leta 1953) drugi velik poseg v Savo med Kranjem in Ljubljano.

Spomladi 2026 so magistrski študentje geografije med učenci dveh podružničnih osnovnih šol (Mavčiče in Trboje) identificirali radovednost in ideje mladih, povezane s Trbojskim jezerom in njegovim zaledjem: učence smo spodbujali k nizanju idej, ki so izhajale iz njihovih (ne)izkušenj in (ne)poznavanja. Miselni svet mladih kaže željo po stiku z jezerom in aktivni rabi prostora. Jezero in njegova okolica sta v njihovem miselnem svetu prostor rekreacije, druženja, povezovanja, raziskovanja, učenja, dogodkov, ustvarjanja, novih poti, dostopov in načinov rabe prostora. Poudariti moramo, da so njihove želje prostorsko zahtevne; številčnost in raznolikost želja tako odpirata vprašanje prostorske zmogljivosti. Od 303 točkovnih predlogov jih 124 (41 %) leži na sami vodni površini, 39 (13 %) na priobalnem zemljišču in 140 (46 %) v zaledju. Dobri dve petini vseh želja je umeščenih na vodo, torej na del območja, ki je prostorsko najmanj prilagodljiv in okoljsko najbolj občutljiv. Veliko njihovih idej je bilo namreč povezanih s sivo infrastrukturo, pozidavo obale ali hrupnimi dejavnostmi. Ideje, ki uporabljajo obstoječi prostor, imajo drugačne prostorske posledice kot tiste, ki zahtevajo novo infrastrukturo, objekte ali fizične posege v prostor. Poraja se vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se (pre)več njihovih idej dejansko uresničilo.

Trbojsko jezero lahko postane učilnica na prostem, kjer mladi skozi spoznavanje prostora in njegovih omejitev prepoznavajo pomen usklajevanja človekovih dejavnosti z varovanjem okolja. Tako razvijajo odgovoren odnos do njegove rabe. Le na tak način bo Trbojsko jezero v prihodnosti naravni habitat in privlačen večfunkcijski prostor, v katerem se prepletajo naravovarstvene, rekreacijske, izobraževalne in druge funkcije.

Dogodki

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Predavanje Petra Trawnyja ob stoletnici Biti in časa

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Razstava Gradovi

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za sociologijo

Primož Krašovec in Miroslav Griško: Vojna in kapital

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Javno predavanje dr. Andree Leskovec pred izvolitvijo v naziv redna profesorica

Pedagoška enota za šport, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Univerzitetno prvenstvo Ljubljane in Državno univerzitetno prvenstvo v plavanju 2025/2026