Predstavitev knjige Rimsko cesarstvo in njegovi Germani. Pripoved o izvoru in prihodu ter predavanje dr. Slavka Ciglenečkega

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete vljudno vabi na predstavitev knjige Rimsko cesarstvo in njegovi Germani. Pripoved o izvoru in prihodu akad. prof. dr. Herwiga Wolframa in predavanje dr. Slavka Ciglenečkega.

Predstavitev knjige akad. prof. dr. Herwiga Wolframa Rimsko cesarstvo in njegovi Germani. Pripoved o izvoru in prihodu (prevod in spremna beseda M. Lovenjak. Ljubljana: Studia humanitatis, Založba ZRC, 2022) bo v sredo, 24. maja 2023, ob 12.15 uri v pred. 102 na Filozofski fakulteti.

Knjigo bosta predstavila prevajalec doc. dr. Milan Lovenjak in akad. prof. dr. Peter Štih.

Herwig Wolfram, zaslužni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih ved dunajske univerze, član številnih akademij in prejemnik avstrijskega častnega znaka za znanost in umetnost, je avtor več deset knjig in čez 250 člankov in razprav. Velja za utemeljitelja t. i. »dunajske šole« raziskav pozne antike in zgodnjega srednjega veka, ki se osredotoča na vprašanja, povezana z oblikovanjem, razvojem in (samo)razumevanjem ljudstev tistega časa kot so npr. Goti, Anglosasi in Franki, a tudi Avari in Slovani. Ta ljudstva in skupine so na tleh rimskega cesarstva ustanovila svoja kraljestva in podobne državne tvorbe. O tem podrobneje govori knjiga »Rimsko cesarstvo in njegovi Germani. Pripoved o izvoru in prihodu«, ki je v nemškem izvirniku izšla leta 2018. Po eni strani gre za sintezo, prikaz rezultatov dolgoletnih raziskav avtorja, njegovih sodelavcev in drugih raziskovalcev, po drugi pa za temeljno delo o razgibanem obdobju prehoda iz antike v srednji vek.

Predstavitvi bo ob 12.45 uri sledilo predavanje dr. Slavka Ciglenečkega (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo) z naslovom Naselbinska podoba območja med Raveno in Konstantinoplom v pozni antiki.

Na širšem prostoru severne Italije, Vzhodnih Alp, Podonavja in Balkana so politične, vojaške, gospodarske in socialne razmere ob močnem pritisku barbarov izza limesa v pozni antiki povzročile propad nekdanjih naselbinskih oblik. Prebivalstvo se je začelo postopno umikati v odročne kraje in na naravno zavarovane hribovske naselbine avtarkičnega značaja, kjer pa so še vedno dolgo ohranjali antične civilizacijske pridobitve.