Izkustveno učenje

Izkustveno učenje

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 30

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Šarić Marjeta, izr. prof. dr. Šteh Barbara

- Opredelitev izkustvenega učenja; teoretične osnove in viri (Dewey, Piaget, Lewin, Kolb, Walter, Marks, idr.);
- Načela, metode in faze izkustvenega učenja;
- Pomen povezave med cilji, okoliščinami, globino vplivanja in organizacijo pri načrtovanju izkustvenega učenja;
- Vloga vodje pri izkustvenem učenju; usposabljanje;
- Področja izkustvenega učenja; izkustveno učenje pri pridobivanju komunikacijskih spretnosti;
- Učni stili in druge individualne razlike, pomembne za izkustveno učenje;
- Prednosti in pomanjkljivosti različnih načinov izkustvenega učenja; etični vidiki uporabe;
- (Samo)evalvacija izkustvenega učenja.

1. Beard, C., Wilson, J.P. (2002). The Power of Experiential Learning. A handbook for trainers and educators. London: Kogan Page Limited; Sterling, VA: Stylus Pub. Inc. Poglavja:
- Exploring experiential lerannig, str. 13-39;
- Exploring reality, str. 63-89;
- Good practice and ethics, str. 161-191;
- Ways of learning, str. 192-221.
2. Kolb, D. (1984). Experiential Learning. Englewood Cliffs : Prentice – Hall.
3. Marentič Požarnik, B. (1992). Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja? Sodobna pedagogika, 43, št. 1-2, str. 1-16.
4. Marentič Požarnik, B. (1992). Sistemska povezanost med sestavinami načrtovanja, izvajanja in vrednotenja izkustvenega učenja. Sodobna pedagogika, 43, št. 3-4, str. 101-118.
5. Dewey, J., 1895-1952 (2012). Šola in družba. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Poglavji: Potreba po teoriji izkušnje in Merila izkušnje, str. 83-98.
6. Korthagen, F. (2009). Praksa, teorija in osebnost v vseživljenjskem učenju. Vzgoja in izobraževanje, 40, št. 4, str. 4-14.
7. Korthagen, F. in Vasalos, A. (2009). »Kakovost od znotraj« kot ključ profesionalnega razvoja. Vzgoja in izobraževanje, 40, št. 4, str. 15-21.
8. Rupnik Vec, T. (2003). Na poti k hitrejši profesionalizaciji in zadovoljstvu s poklicno vlogo. Vzgoja in izobraževanje, 34, št. 6, str. 11-19.
9. Moon, J. A. (2004). A handbook of reflective and experiential learning: Theory and practice. Oxon, UK in New York: Routledge. Poglavji:
- Exploring reflective and experiential learning, str. 69-130;
- Working with reflective and experiential learning, str.131-181.
10. Jay, J. K. in Johnson, K. L. (2002). Capturing complexity: A typology of reflective practice for teacher education. Teaching and Teacher Education, 18, št. 1, str. 73-85.
11. Rupnik Vec, T., Debeljak, B., Krošel, N., Ribič Hederih, B., Zupan, M. (2003). Igra vlog in simulacija kot učna metoda: priročnik za učitelje psihologije in drugih družboslovnih predmetov ter razrednike. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 321. str.
12. Walter, G.A., Marks, S.E. (1981). Experiential Learning and Change. New York: John Wiley & Sons.

Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo.

Each academic year, a selection of recent current contributions (journal articles, excerpts), is prepared and it represents required academic reading.