Umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka v Zahodni Evropi I

Umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka v Zahodni Evropi I

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Germ Martin

V okviru predmeta študentje spoznavajo razvoj gotske umetnosti od zgodnje gotike do izteka gotske umetnosti v 16. st., spoznavajo tudi ključne kulturnozgodovinske dejavnike, ki so sooblikovali umetnostno produkcijo obravnavanega obdobja, spremljajo različne razvojne faze že uveljavljenih likovnih elementov in uveljavitev novih, sledijo razvoju sakralne in profane arhitekture, spoznavajo razvoj kiparstva, se seznanijo z razvojem slikarstva in njegovih raziskovalnih ciljev. Poleg poznavanja temeljnih smeri umetnostnega razvoja v vodilnih zahodnoevropskih deželah (Italija, Francija, Nemčija, Anglija) ter njihovega vpliva na sosednje dežele je posebna pozornost posvečena vodilnim umetnikom in predstavitvi njihovega opusa. Pri analizi umetnikov in njihovih opusov so izoistavljene, slogovne povezave, medsebojni vplivi in prenos idej. Hkrati je opozorjeno na širšo kulturnozgodovinsko in socialno pogojenost umetnosti, na razpon med umetnostjo za sakralne naročnike, za dvor, za meščanstvo itd. Pregled zajema vsa bistvena področja umetniške ustvarjalnosti: arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo in umetno obrt. Razvoj arhitekture je podan v kronološko zasnovanem pregledu, ki upošteva tako slogovni kot ikonografski razvoj, različne tipe sakralne in profane arhitekture (osrednja pozornost je namenjena razvoju katedrale), regionalno pogojenost in vpetost arhitekturnih spomenikov v širšo urbanistično zasnovo. Pregled kiparstva sledi podobni zasnovi, obravnava tako arhitekturno kot prosto stoječo in drobno plastiko, slogovne in ikonografske značilnosti, posebno pozornost pa posveča individualni obravnavi najvidnejših kiparjev in njihovih opusov. V pregledu slikarstva so zajete vse temeljne zvrsti od stenskega, tabelnega in knjižnega slikarstva, grafike, slikanih oken, tkanin itd., pri čemer je poleg slogovnega in ikonografskega razvoja izpostavljena povezanost med različnimi zvrstmi tudi v duhu celostne umetnine. Posebna pozornost je namenjena obravnavi umetniških opusov vodilnih slikarjev in slikarskih šol. Študentje se ob tem seznanijo s značilnimi ikonografskimi temami, ki zrcalijo sočasne družbene okoliščine, verska prepričanja in vsakdanje življenje srednjeveškega človeka.

Ustrezni zvezki iz vodilnih pregledov razvoja evropske umetnosti v zbirkah L'Univers des formes, Propyläen Kunstgeschichte (Supplementa), Pelican History of Art, itd. ter monografije posameznih umetnikov. Ob tem še pregledna dela za posamezna področja in problematiko:
- Paul FRANKL: The Gothic: Literary Sources and Interpretations through Eight Centuries, Princeton 1960
- Erwin PANOFSKY: Gothic Architecture and Scholasticism, Princeton 1951
- Günter BANDMANN: Mittelalterliche Architektur als Bedeutungsträger, Berlin 1994
- Willibald SAUERLAENDER: Gotische Skulptur in Frankreich, 1140-1270, München 1970
- Jacqueline BOCCADOR: Statuaire Médievale en France de 1400 a 1530, Paris 1974
- John POPE-HENNESSY: Italian Gothic Sculpture, London 1996
- Anton LEGNER (ur.): Die Parler und der Schöne Stil 1350-1420. Europäische Kunst unter den Luxemburgern, Köln 1978
- Hans BELTING: Das Bild und sein Publikum im Mittelalter, Berlin 1981
- Louis GRODECKI in C. BRISAC: Gothic stained glass, 1200-1300, London 1985
- Gerhard SCHMIDT: Malerei der Gotik, I-II, Graz 2005

Ob posameznih poglavjih in posebnih problemih je na predavanjih navedena dodatna strokovna literatura.