Wittgenstein in sodobna filozofija

Predmet obravnava filozofijo Ludwiga Wittgensteina iz njegovih Filozofskih raziskav in iz del, ki so hkrati z njimi ali/in za njimi nastajala vse do njegove smrti (Opazke k osnovam matematike, Opazke o barvah, O gotovosti …). Obravnava jo, seveda, tudi »v nasprotju in na ozadju« stališč Logično filozofskega traktata.
Obravnavane teme bodo: narava jezika, narava lastnih imen, pomen, razumevanje, odnos med jezikom in mišljenjem, jezikovne igre, opredeljevanje pojmov v okviru družinske podobnosti (paradigmatski primerki), sledenje pravilom, Wittgensteinova filozofija religije, gotovost in tečajni stavki …
Obravnavana so tudi nekatera Wittgensteinova meta-filozofska vprašanja, ki bodo vpeta med klasično in terapevtsko interpretacijo njegove filozofske metode: narava in cilj filozofije, prednosti in slabosti gramatične metode v primerjavi z drugimi …
Predmet sooča Wittgensteinova in wittgensteinska stališča s pomembnimi temami sodobnosti: razlikovanje med védenjem, kako, in védenjem, da skupaj z razlago veščin; epistemske in drugih modalnosti; odnos med jezikom in mišljenjem; teorijska obloženost izkustva in zaznave; umetna inteligenca; mišljenje živali …
Študenti_ke predstavijo seminarje (45 min) o ponujenih temah v okviru predavanj, ali pa si izberejo svojo temo, ki se navezuje na téme, predstavljene tam, ali pa svoj seminar navežejo na že znane primerjave Wittgensteinovega filozofema s filozofemi drugih sodobnih avtorjev (Quine, Ryle, McDowell, Cavell, Heidegger, Merleau-Ponty …).