Le roman courtois

Le roman courtois

Avtor: Miha Pintarič

Le roman courtois. Zakaj? Knjižica o tem, kar ste si vedno želeli vedeti o dvorskem romanu, o njegovem nastanku, imenu, obliki, tipologiji, razvoju, značilnostih, avtorjih in njihovi miselnosti, posameznih delih in temah, mitih, še posebej o Tristanu in Izoldi, o katerih si boste morda ogledali film in na spletni strani Koloseja prebrali (z zadržkom, upam), da je zgodba postavljena v čas med propadom rimskega imperija in renesanso – na koncu učbenika boste našli še nekaj originalnih (prevedenih) citatov iz del najznamenitejšega predstavnika zvrsti, ki mu je bilo ime Chrétien de Troyes, povsem na koncu so pa še vprašanja za ponovitev in bibliografija – , skratka, ta knjižica vam je na voljo v knjigarni Filozofske fakultete. (nadaljevanje na…. – odsvetujemo ga tistim, ki hitro podlegajo provokativnim besedilom). In zakaj bi jo brali? Morda zato, ker spada med obvezno izpitno literaturo za predmet Starejša francoska književnost. Morda pa zato, da izkoristite preostanek let, ko je v študijskih programih sploh še kaj predpisano in obvezno. Univerza jutrišnjega dne bo verjetno kakor supermarket. Na policah bo vse, v vabljivi embalaži, opremljeno s potrebnimi podatki, o proizvajalcu, roku trajanja, vsebnosti tega in onega, ceno in podobnim, vendar bo vse bolj ali manj brez okusa. Toda študentu jutrišnjega dne ne bo potrebno vedeti, kaj je okus. Zanj bo najpomembnejša možnost izbire. Za ostalo bo poskrbela imaginacija. Mar ne ve vsakdo najbolje sam, kaj je dobro zanj, in če si ima možnost tudi sam postreči, toliko bolje, pod pogojem, da si ne zaželi nečesa, kar ni na voljo. Cornucopia – izobilje. Navidezno, seveda. Pojdite k zdravniku in mu, še preden vas pregleda, povejte, kakšna mislite, da je vaša diagnoza, nato mu določite terapijo in zdravila, ki naj vam jih predpiše. Potem si domišljajte, da ste ozdraveli. Ali pa si spremenite priimek v Trump in verjemite, da ste čez noč obogateli. Tudi študent jutrišnjega dne bo imel možnost izbrati svojo intelektualno in duhovno hrano sam, nakar si bo lahko domišljal, da je zagrabil učenost za brado… Učenost in kultura imata svojo medicino in svoja zdravila, od katerih je dvorski roman med najstarejšimi in najučinkovitejšimi, kakor generik z začetka moderne farmakologije, s katerim pa ne vemo več prav dobro, kaj početi. Mar vam aspirin lahko škoduje? Kaj bi, ne boli vas glava. Eno pa je vendarle res: pri kulturnih boleznih je treba zdraviti preventivno, saj pri bolnikih, ki se imajo za zdrave, s kurativo ne dosežemo ničesar več. L'étudiant de l'avenir ira a l'université comme nous allons a l'hypermarché. Il n'aura que l'embarras du choix entre des produits joliment emballés et, tous, plus ou moins sans gout. Il ne saura d'ailleurs plus ce qu'est le gout. La moyenne de tous les gouts, et que l'on trouve sur les rayons, ne saurait etre que l'absence de gout. L'imagination fait le reste. C'est du self, et se traduit en bon français comme »moi«. Imaginez-vous un patient qui viendra consulter son médecin pour lui apprendre la maladie qu'il a et la thérapie que le docteur doit lui préscrire? Il s'imaginera guéri. L'étudiant de l'avenir sera un peu ainsi, avant de pouvoir légitimement s'imaginer savant, il aura la possibilité de choisir… La culture a sa médecine et ses médicaments, dont le roman courtois figure parmi les plus anciens et les plus efficaces, un générique oublié dont on ne sait plus exactement que faire. Une aspirine, cela peut vous faire du mal? Certes, vous n'avez pas mal a la tete. Le traitement des maladies culturelles, toutefois, consiste dans leur prévention.

Leto izida: 2006

Št. strani: 71

Tip vezave: Mehka vezava

ISBN: 9789612371579

Zbirka: Učbeniki FF

Redna cena: 6,42 EUR
Nazadnje ogledano
Podobne publikacije
700

publikacij

300

avtorjev in avtoric

Dogodki

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spremljevalni program znanstvene konference Dediščine antihumanizma

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma

03. 12. 2024
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenščina v šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja

03. 12. 2024
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Odprtje razstave: Slikarski spomini geografa

02. 12. 2024
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Višinska kolonizacija zgornjega dela Selške doline: Iskanje sledi posestne in populacijske strukture tirolske naselitve iz konca 13. stoletja