Govorilne ure

V juliju in avgustu ne bom imela rednih GU. Po potrebi mi napišite mail, in dogovorila se bova za termin. Dosegljiva bom večji del časa.

Kabinet

117A

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

lekt. dr. Mirjana Želježič

Mirjana Želježič, rojena avgusta 1963, je doktorica znanosti s področja jezikoslovja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala februarja 1989 (A – angleščina, B – sociologija kulture). Za diplomsko nalogo je prejela fakultetno Prešernovo nagrado.

Leta 1994 in 1995 je bila na Filozofski fakulteti zaposlena kot mlada raziskovalka, od januarja 1996 dela kot lektorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Magistrirala je s področji feminističnih študij in feministične literarne teorije, kjer je bila najbolj aktivna med letoma 1997 in 2004. Od leta 2009 se posveča govorni sporazumevalni zmožnosti. Na to temo je doktorirala leta 2016. Med januarjem in oktobrom 2013 je kot Fulbrightova štipendistka študirala in delala na University of Vermont v Burlingtonu, ZDA. Tam je sodelovala pri pedagoškem delu z Lawrence Debate Union, univerzitetnim debatnim klubom. Za študentke in študente Oddelka za anglistiko (in širše) od 2009 organizira javne debatne večere v angleščini, na katerih naslavljajo različne aktualne teme.

Obvezni predmeti

Izbirni predmeti

Sodelavke in sodelavci oddelka

Dogodki

05. 12. 2024
Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zgodba o preživetju atomske bombe: Dediščina uničenja in spomina

05. 12. 2024
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Srednjeangleška večjezičnost z vidika sociolingvistike

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spremljevalni program znanstvene konference Dediščine antihumanizma

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma

03. 12. 2024
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenščina v šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja